Okusi osrednje Slovenije SLO

1 Ljubljana

Ljubljanska tržnica

Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele …

Ljubljana, glavno mesto Republike Slovenije, je bila zaradi svoje lege že pred davnimi stoletji pomembno prometno in trgovsko središče. Zato ne preseneča, da so na primer na tržnici prodajali tako ribe iz Jadranskega morja kot tudi iz Donave. Po poročilu polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja s konca 17. stoletja je tudi južno sadje prihajalo na ljubljansko tržnico s Primorskega »v pol dneva in noči sveže in z najprijetnejšim okusom«. Vendar sta to le dva drobca iz bogate kulinarične zgodovine Ljubljane. Valentin Vodnik, ki ima spomenik na ljubljanski tržnici, je leta 1799 napisal in v Ljubljani izdal prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku. Z njo je pokazal, da so v lastnem jeziku že takrat lahko izrazili vse temeljne kulinarične pojme in poimenovanja živil. V naslednji pomembni kuharski knjigi Magdalene Knafelj Pleiweis iz leta 1868 najdemo nekatere jedi, ki se že imenujejo »ljubljanske«, kar je zgodnji primer geografskega

opredeljevanja. Nekatere od njih tako še vedno najdete v kulinarični ponudbi Ljubljane. Najdaljšo tradicijo ima tudi kulinarična razstava s pokušino, ki jo vsako leto na pepelnično sredo pripravijo v hotelu Union in se imenuje Slanikova pojedina. Dnevno in praznično kulinariko mesta pomembno sooblikujejo številne mestne gostilne in restavracije, tudi kavarnice in bifeji, ki so še zlasti vabljivi v starem mestnem jedru. Na tržnici in dvorišču Ljubljanskega gradu pripravljajo številne predstavitve kulinarične ponudbe ostalih slovenskih regij. Kulinarično ponudbo mesta pomembno sooblikujejo še restavracije drugih kulturnih okolij Evrope in sveta ter pestra ponudba ulične prehrane z balkanskim burekom na čelu.

4