ŠCLJ Igrača

IGRAČA – 4. NATEČAJ

Jakob Smolnikar, 1. a: STOL +

V šoli smo imeli natečaj, za katerega smo morali narediti otroško igračo ali pohištvo kot igračo. Cel mesec sem razmišljal kaj narediti. Nakar sem se o tem pogovoril s stricem in predlagal mi je, naj združim stojalo za tipkovnico in igrico štiri v vrsto. A potreboval sem igračo za majhne otroke in tako sva prišla do stola “+”, ki služi kot shramba za igrače, igrača in še kot uporaben stol. Z očetom, ki je arhitekt, sva idejo narisala na papir in se lotila dela. Za pomoč sva prosila še dedka, ki me je kar nekajkrat rešil iz zagate. Najprej smo naredili spisek delov stola in mere. Z dedkom sva v skladišču za les in zbrala oreh in nek tropski les, za katerega nisva vedela imena. Vse sva odnesla v delavnico in začela žagati kose. Medtem pa je oče nesel prijatelju hrbtišče stola, da mu z laserjem izrezal žetone in luknje, da smo dobili osnovo za igro štiri v vrsto. Ko sva nažagala vse kose, sem izvrtal luknje za moznike in sestavil del stola. Ko sva dobila nazaj hrbtišče, sva morala narediti še prekate, po katerih bodo padali žetoni, zato sva vstavila plastične palčke in to zalepila. Ko se je lepilo posušilo, sva naredila še zatič, da žetoni spodaj ne padejo ven. Nato sva vse skupaj sestavila in ostal nama je samo še predal, ki je prišel pod sedežno ploskev. Ko sva ga hotela vstaviti, sva ugotovila, da sem narobe izvrtal luknje za moznike in je bil stol preozek. Razdrla sva stol, a ni bilo lahko. Morala sva uporabiti macolo, da sva ga dobila narazen. Ponovno sva morala izvrtati luknje in zalepiti stol. Ura je bila že deset zvečer, ko sem zaklenil delavnico. Hitro sem napisal poročilo in vstavil slike izdelka. Mami se je jezila, ker vse delam zadnji trenutek. Zjutraj me je babica odpeljala v šolo, da mi ni bilo treba na avtobus. Kaj bi brez babic, res ne vem. Tajnici sem oddal stol in bil zadovoljen, da mi je uspelo ujeti rok.

SLŠ Ljubljana, 2016/17