Kompas Potovanja 2016-17

kompasovi vodniki

Tatjana Bleiweis

Tadej Jakopič

Jasmina Pisanec Opravljanje

vodniškega dela je zame najlepši pok- lic. Vsake poti se veselim, ker vem, da mi bo gotska Praga dala veliko legend, živahen London kak dober

Gotovo sem med starej- šimi vodniki, kar ima tako svoje slabosti kot pred- nosti. Kljub letom sem še vedno polna energije in dobre

Že od malega sem bil ra- doveden, posebno glede sveta umetnosti. Očetov gramofon in vinilne plošče so me peljale v glasbene vode, slike in kipi galerij ter

mjuzikl, v Dresdnu bom uživala ob čudovitih ba- ročnih poslopjih, po balkanskih republikah pa se bo veselilo in dobro jedlo. V New Yorku se srečam s celim svetom, bavarska mesta so pravljično lepa, na Danskem stopim v Hamletov grad. Na Kubi se ob Hemingwayevem daiquiriju naplešem salse in se od tam vrnem domov razposajena. Šrilanka pa mi da mirnost svojih templjev in ču- dovite razglede na pobočja čajevca. Svet je neznansko lep in zanimiv. Samo znati je ga je treba gledati z odprtimi očmi in uživati v drugačnosti. Z vsakim potovanjem je duša bo- gatejša.

razstavišč pa odstirali upodabljajočo umetnost. Začel sem igrati klavir in nadaljeval z orglami, ki jih še zdaj igram v »Prešernovi« trnovski cerkvi. Zelo rad imam knjige, njihove vsebine vztrajno širijo moja obzorja. Ko sem začel najprej sam obiskovati lepote in znamenitosti našega evrop- skega prostora, sem se skušal držati besed Finž- garjevega očeta: »Pa oči s seboj vzemi!« In počasi je prišel trenutek, ko mi je bilo kot vodniku omo- gočeno, da te lepote skušam kar najbolj približati potnikom. Če vodim romarske skupine, mi pri tem zelo pomaga moja teološka izobrazba, igra- nje na orgle pa še dodatno obogati maše na poti.

volje. Zato poskušam vsakič v »svoji« Franciji ustvariti pozitivno energijo za hojo, za poslu- šanje zgodb in zgodovine in za smeh in dobro voljo. Vedno je laže, če nam je tudi vreme na- klonjeno. V taki klimi se da ustvariti nepozabne vtise o mestih in deželi, kamor vodim.

Mateja Režek Že od nekdaj rada potujem, kajti potovanja mi širijo obzorja. Iz mojega naj- ljubšega hobija se je razvil celo moj poklic. Sem zelo radovedne narave, rada odkrivam nove kraje, tako da tudi prosti čas izkoristim

Krešimir Tomas

Stanka Žontar Ko sem se prvič zavedla, da obstaja življenje tudi zunaj znanih okvirov, se me je lotila zvedavost in želja pogledati čez plot v sosednje mesto, deželo in še dlje. Že takrat sem začutila, da bi rada v vrti-

V vodniških vrstah sem že kar nekaj časa in s časom rastejo tudi izkušnje s po- tovanji in s skupinami. Veliko let že delam z ljudmi različnih staro-

sti in znam vsem gostom prisluhniti in se jim prilagoditi tako, da potovanje izpeljemo čim kvalitetnejše, gostom prijaznejše in v skladu s programom. Leta dela pa seveda prinesejo tudi kake "skrite bonbončke" na destinacijah, ki jih vodim in ravno ti bonbončki so namenjeni na- šim gostom za dodatno popestritev potovanja. Se vidimo čimprej in skupaj "kako ušpičimo" na naših potovanjih!

za kakšno potovanje. Ob obisku tržnic v neznanih krajih dobim navdih za kakšen eksotičen recept, ki ga potem pripravim za svoje prijatelje. Rada foto- grafiram in na potovanjih dobim veliko priložnosti za lepe fotografije. Že kot otrok sem z radovedno- stjo spremljala letala, ki so vzletala in pristajala na brniškem letališču. Takrat še nisem slutila, da bom prav s tega letališča v daljne kraje popeljala številne Kompasove skupine. Privlači me temperament de- žel ob Sredozemskem morju, zato najraje poletim proti jugu, za kakšen teden na leto pa zamenjam svoj dom z udobjem ladje za križarjenje.

nec informacij, izkušenj, pritegnila tudi druge vedoželjne sopotnike, da je moja želja pokazati skrivnosti in lepote krajev. Popeljem jih v meni znane dežele, ki jih imam za svoje, zato so mi še posebej pri srcu potovanja, kjer nam čas dopuš- ča, da se ustavimo, ozremo, začutimo lepote okoli sebe in odkrijemo kakšen skriti kotiček. Na poti ni pomemben le cilj, že sama pot nas boga- ti in širi duha, zato se z naših odprav vedno vra- čamo zadovoljni in bogatejši za nova doživetja.

Edvard Leonard Krašna Rojen na vipavskem pod češnjo, marelico in trto. Veliko časa v najstniških letih preživim z svojim botrom po kraški planoti in Trstu, se prevažava v

Karin Žontar Želja po odkrivanju sve- ta me je 'gnala', da sem že v študentskih letih pri Kompasu izpopolnjeva- la znanje in tako sebi in potnikom, odpirala nove svetove. A kaj bi brez

Lilijana Kitić ... Ko bi lahko tako zaob- jela razvpite in tiste bolj skrite čare tega sveta. A me vedno znova odnese "domov", na makedon- ske prelaze mimo jezer in rek. Preverit, če so iz-

viri Drima še vedno tako čarobni in "duvan čvarci" na Zlatiboru tako okusni. Jih še vedno prodaja tisti belolasi zgovorni gospod? Je Be- ograd dobil kakšen nov splav? Poslušanje igre zvonov đakovačke katedrale ob pokušanju sla- vonskega kulna ... So mandarine tako sočne kot prejšnjo sezono? In po vseh letih še vedno ne vem, ali mi bolj teknejo sarajevski, banjaluški ali morda travniški čevapčiči? Da o kavi in pri- padajočih alvah in ratlukih niti ne govorim ... In Črna gora s prekrasnimi plažami in skritimi zalivi do prelepih pohodnih poti med gorskimi vršaci in bisernimi jezeri in rekami ... Naj si sposodim Menartove besede: ... IN SREČA JE, DA JE PRED MANO POT, IN TO DA VEM, DA SLAST JE V TEM, DA GREM.

zgodbe … »Ko te nekaj 'zadane' - kot bi rekla moja najboljša prijateljica in kolegica Tina Mušič – te 'odpelje' za vedno.« In res – ostajam preda- na destinacijam, ki me vedno znova 'odpeljejo' tja, kjer sem najraje: prelepa JAR, prostranstva Namibije in Bocvane, pa meni tako ljubi sever, moja Islandija. Nepozabno je, ko sanje lahko potujejo in moje sanje vsakokrat potujejo z mo- jimi potniki, pa naj bo na sever, kjer pobožajo severni sij, ali ko pogledajo, kako je na prelepem prašnem jugu sveta.

Fordovi Cortini, tako za vedno postanem po- potnik. V osemdesetih odkorakal v širni svet odkrivat lepote, umetnost, zgodovino, kulturo in običaje. Po naključju, ko je za prvomajske ob koncu osemdesetih primanjkovalo vodnikov, me pot s skupino popotnikov zanese v Rim, ki je še danes moj drugi dom. V vseh teh desetletjih sem najbolj srečen, kadar vidim zadovoljnega, nasmejanega, morda malce utrujenega popot- nika. Zdi se, da je sreča zato, da jo z nekom deliš.

12

www.kompas.si