Kompas Potovanja 2016-17

www.kompas.si

Tatjana

Bleiweis

Gotovo sem med starej-

šimi vodniki, kar ima tako

svoje slabosti kot pred-

nosti.

Kljub letom sem še vedno

polna energije in dobre

volje. Zato poskušam vsakič v »svoji« Franciji

ustvariti pozitivno energijo za hojo, za poslu-

šanje zgodb in zgodovine in za smeh in dobro

voljo. Vedno je laže, če nam je tudi vreme na-

klonjeno. V taki klimi se da ustvariti nepozabne

vtise o mestih in deželi, kamor vodim.

Tadej

Jakopič

Že od malega sem bil ra-

doveden, posebno glede

sveta umetnosti. Očetov

gramofon in vinilne plošče

so me peljale v glasbene

vode, slike in kipi galerij ter

razstavišč pa odstirali upodabljajočo umetnost.

Začel sem igrati klavir in nadaljeval z orglami, ki

jih še zdaj igram v »Prešernovi« trnovski cerkvi.

Zelo rad imam knjige, njihove vsebine vztrajno

širijo moja obzorja. Ko sem začel najprej sam

obiskovati lepote in znamenitosti našega evrop-

skega prostora, sem se skušal držati besed Finž-

garjevega očeta: »Pa oči s seboj vzemi!« In počasi

je prišel trenutek, ko mi je bilo kot vodniku omo-

gočeno, da te lepote skušam kar najbolj približati

potnikom. Če vodim romarske skupine, mi pri

tem zelo pomaga moja teološka izobrazba, igra-

nje na orgle pa še dodatno obogati maše na poti.

Jasmina

Pisanec

Opravljanje

vodniškega

dela je zame najlepši pok-

lic. Vsake poti se veselim,

ker vem, da mi bo gotska

Praga dala veliko legend,

živahen London kak dober

mjuzikl, v Dresdnu bom uživala ob čudovitih ba-

ročnih poslopjih, po balkanskih republikah pa se

bo veselilo in dobro jedlo. V New Yorku se srečam

s celim svetom, bavarska mesta so pravljično

lepa, na Danskem stopim v Hamletov grad. Na

Kubi se ob Hemingwayevem daiquiriju naplešem

salse in se od tam vrnem domov razposajena.

Šrilanka pa mi da mirnost svojih templjev in ču-

dovite razglede na pobočja čajevca.

Svet je neznansko lep in zanimiv. Samo znati je

ga je treba gledati z odprtimi očmi in uživati v

drugačnosti. Z vsakim potovanjem je duša bo-

gatejša.

Mateja Režek

Že od nekdaj rada potujem,

kajti potovanja mi širijo

obzorja. Iz mojega naj-

ljubšega hobija se je razvil

celo moj poklic. Sem zelo

radovedne narave, rada

odkrivam nove kraje, tako

da tudi prosti čas izkoristim

za kakšno potovanje. Ob obisku tržnic v neznanih

krajih dobim navdih za kakšen eksotičen recept, ki

ga potem pripravim za svoje prijatelje. Rada foto-

grafiram in na potovanjih dobim veliko priložnosti

za lepe fotografije. Že kot otrok sem z radovedno-

stjo spremljala letala, ki so vzletala in pristajala na

brniškem letališču. Takrat še nisem slutila, da bom

prav s tega letališča v daljne kraje popeljala številne

Kompasove skupine. Privlači me temperament de-

žel ob Sredozemskem morju, zato najraje poletim

proti jugu, za kakšen teden na leto pa zamenjam

svoj dom z udobjem ladje za križarjenje.

Krešimir

Tomas

V vodniških vrstah sem že

kar nekaj časa in s časom

rastejo tudi izkušnje s po-

tovanji in s skupinami.

Veliko let že delam z

ljudmi različnih staro-

sti in znam vsem gostom prisluhniti in se jim

prilagoditi tako, da potovanje izpeljemo čim

kvalitetnejše, gostom prijaznejše in v skladu s

programom. Leta dela pa seveda prinesejo tudi

kake "skrite bonbončke" na destinacijah, ki jih

vodim in ravno ti bonbončki so namenjeni na-

šim gostom za dodatno popestritev potovanja.

Se vidimo čimprej in skupaj "kako ušpičimo" na

naših potovanjih!

Stanka Žontar

Ko sem se prvič zavedla,

da obstaja življenje tudi

zunaj znanih okvirov, se

me je lotila zvedavost in

želja pogledati čez plot v

sosednje mesto, deželo

in še dlje. Že takrat sem

začutila, da bi rada v vrti-

nec informacij, izkušenj, pritegnila tudi druge

vedoželjne sopotnike, da je moja želja pokazati

skrivnosti in lepote krajev. Popeljem jih v meni

znane dežele, ki jih imam za svoje, zato so mi še

posebej pri srcu potovanja, kjer nam čas dopuš-

ča, da se ustavimo, ozremo, začutimo lepote

okoli sebe in odkrijemo kakšen skriti kotiček. Na

poti ni pomemben le cilj, že sama pot nas boga-

ti in širi duha, zato se z naših odprav vedno vra-

čamo zadovoljni in bogatejši za nova doživetja.

Karin Žontar

Želja po odkrivanju sve-

ta me je 'gnala', da sem

že v študentskih letih pri

Kompasu izpopolnjeva-

la znanje in tako sebi in

potnikom, odpirala nove

svetove. A kaj bi brez

zgodbe … »Ko te nekaj 'zadane' - kot bi rekla

moja najboljša prijateljica in kolegica Tina Mušič

– te 'odpelje' za vedno.« In res – ostajam preda-

na destinacijam, ki me vedno znova 'odpeljejo'

tja, kjer sem najraje: prelepa JAR, prostranstva

Namibije in Bocvane, pa meni tako ljubi sever,

moja Islandija. Nepozabno je, ko sanje lahko

potujejo in moje sanje vsakokrat potujejo z mo-

jimi potniki, pa naj bo na sever, kjer pobožajo

severni sij, ali ko pogledajo, kako je na prelepem

prašnem jugu sveta.

Lilijana Kitić

... Ko bi lahko tako zaob-

jela razvpite in tiste bolj

skrite čare tega sveta. A

me vedno znova odnese

"domov", na makedon-

ske prelaze mimo jezer

in rek. Preverit, če so iz-

viri Drima še vedno tako čarobni in "duvan

čvarci" na Zlatiboru tako okusni. Jih še vedno

prodaja tisti belolasi zgovorni gospod? Je Be-

ograd dobil kakšen nov splav? Poslušanje igre

zvonov đakovačke katedrale ob pokušanju sla-

vonskega kulna ... So mandarine tako sočne kot

prejšnjo sezono? In po vseh letih še vedno ne

vem, ali mi bolj teknejo sarajevski, banjaluški

ali morda travniški čevapčiči? Da o kavi in pri-

padajočih alvah in ratlukih niti ne govorim ... In

Črna gora s prekrasnimi plažami in skritimi zalivi

do prelepih pohodnih poti med gorskimi vršaci

in bisernimi jezeri in rekami ... Naj si sposodim

Menartove besede: ... IN SREČA JE, DA JE PRED

MANO POT, IN TO DA VEM, DA SLAST JE V TEM,

DA GREM.

Edvard

Leonard Krašna

Rojen na vipavskem pod

češnjo, marelico in trto.

Veliko časa v najstniških

letih preživim z svojim

botrom po kraški planoti

in Trstu, se prevažava v

Fordovi Cortini, tako za vedno postanem po-

potnik. V osemdesetih odkorakal v širni svet

odkrivat lepote, umetnost, zgodovino, kulturo

in običaje. Po naključju, ko je za prvomajske ob

koncu osemdesetih primanjkovalo vodnikov,

me pot s skupino popotnikov zanese v Rim, ki je

še danes moj drugi dom. V vseh teh desetletjih

sem najbolj srečen, kadar vidim zadovoljnega,

nasmejanega, morda malce utrujenega popot-

nika. Zdi se, da je sreča zato, da jo z nekom deliš.

kompasovi

vodniki