9 / 228
Rado Šušteršič
Z vodenjem skupin sem
začel kot študent pred 37
leti, pa vendar vodenje ni
moj poklic, pač pa je zame
vodenje način življenja. S
potniki najraje potujem
po sredozemskih in sre-
dnjeevropskih državah in mestih. Z veseljem
se prilagodim željam in potrebam potnikov in
obenem poskrbim, da je potovanje dovolj stro-
kovno, a tudi zabavno in prijetno, ne glede na
vrsto potnikov. Pri vodniškem delu so izkušnje
zelo pomembne in dobrodošle. Največja nagra-
da za moje vodenje po so zadovoljni potniki, ki
se radi vračajo v Kompas in ob ponovni prijavi
vprašajo, če bom zopet z njimi potoval.
Luka Aucin
�Kje si se naučil tega
čudnega jezika tvojih
potnikov?«, me pona-
vadi sprašujejo v Italiji.
Mogoče zaradi mojega
izgleda, dejstvo pa je, da
se v Italiji počutim doma.
Kultura, jezik, hrana in navade so mi bile blizu
že od majhnega. No, navdušenje nad vodniškim
poklicem pa se je začelo ob prvem obisku Gr-
čije, na svojem maturantskem izletu, z nado-
meščanjem vodnika. Desetletje sem ostal zvest
obiskovalec zibelke evropske civilizacije. V zad-
njem obdobju so mi všeč zelo severne destina-
cije, kot je naša pravljična Islandija. Moje srce
pa ostaja na sredini Sredozemlja – na Siciliji.
Barbara Bavec
Potovanja so moj način
življenja. Atene so moj
drugi dom, gorati Epir
adrenalin, grški otoki moj
ljubezenski roman. Najra-
je popeljem potnike prav
tja – v mojo Grčijo.
Drugače pa sem športnica po duši. Morje in
vode me vežejo nase. Vse pogosteje izbiram
poti, kjer imam lahko oboje; prek Avstrije, Švi-
ce vse do severne Norveške. Robustnost divje
narave mi ustreza. Prav zato si ne bi nikoli mis-
lila, da me bo neka povsem druga zgodba lahko
tako prevzela; križarjenja namreč. Brez plovbe,
slastne hrane kuharskih mojstrov na križarkah,
slikovitih mest, v katerih pristanemo in zado-
voljnih potnikov, ki jih imam ob sebi, moj vodni-
ški poklic ne bi bil več popoln.
www.kompas.si9
Mateja
Radkovič
Že od majhnega rada po-
tujem in raziskujem mes-
ta, odmaknjene otoke in
ljudi, ki pletejo kulturo
življenja. Z zanimanjem
spremljam prelivanje sta-
rodavnega in modernega ter s toplimi občutki
obujam spomine na predhodne obiske in spo-
znavanja mest. Vselej, ko se vračam, so na novo
vzemirljiva in vsaka skupina, s katero potujem,
piše nove zgodbe. Kjerkoli smo, vedno se ima-
mo dobro v pestri družbi prednikov, ki so tlako-
vali zgodovino.
Želja po potovanjih nikoli ne usahne in kadar mi
le čas dopušča, se lotim tudi drugačnih podvi-
gov kot je lanskoletna prehojena Jakobova pot.
Matjaž Cesar
Že kot otrok sem se rad
»premikal« po cestah,
čeprav so bili moji poto-
valni začetki samo poti
do Bleda ali Trsta. Tako
danes, ko si pripravljam
kovčke za potovanje, ču-
tim vedno znova nekakšno prijetno notranjo
vznemirjenost in zadovoljstvo.
Svet je lep. Doživljati ta svet s turistično agen-
cijo Kompas pa je meni v vseh letih vodenja
dalo še veliko več! Neizmerno uživam pri delu
vodnika, vedno znova občudujem lepote de-
žel, mest in krajev. Prav zaradi tega bi še na-
prej rad svoje izkušnje delil z vsemi, ki si želijo
svet spoznati.
Tomaž
Simončič
Nekoč me je nekdo vpra-
šal, zakaj rad potujem, pa
sem mu rekel, da zato,
ker na potovanju ni dolg-
čas. »Naredite potovanje
zanimivo?« je vprašal.
»Potovanje je tisto, ki je zanimivo«, semmu od-
govoril. »Kraji, ki jih ne poznaš, ljudje, ki jih prej
še nisi videl, drugačne navade, nenavadne jedi,
okusi, ki so drugačni kot doma. Tvoji občutki
so razigrani ob tej raznolikosti, tvoje srce črpa
živahnost vsakega trenutka.« »Govorite, kot da
te stvari ljubite«, je rekel. Odgovoril sem mu:
»Zato, zato rad potujem.«
Nada
Petrič
Lastnosti, ki me opišejo:
svetovna popotnica, hri-
bolazka, ljubiteljica Por-
tugalske, njenih okusov
in dišav, razgledana, dru-
žabna, dobrovoljna, iznaj-
dljiva, odgovorna, zvedava, pozitivna …
Matjaž Bratuš
Vodenju sem se "zapisal"
že "davnega" leta 1986. Z
željo, da potnikom prika-
žem svet, ki ga ne pozna-
jo. Da jim približam tuje
kulture, prebivalce, hrano
in pijačo, seveda pa tudi
vse zanimivosti, zraven pa tako preteklost, se-
danjost in morebitno prihodnost držav, kjer
sem z njimi. Zavedam se, da potniki želijo izve-
deti največ, kar se da v tistem kratkem času, ki
jim je na razpolago. Diham s potniki, svoje zna-
nje delim z vsemi, vedno in povsod. In vedno
novi, včasih pa stari znanci, ki me razveselijo, ko
jih vidim. Ne vodim da bi živel, živim, da vodim!
Tamara
Brodnik
Vsakič, ko se zazrem z
Empire State Buildinga,
me preplavi neizmerno
veselje. Najprej zato, ker
vem, da se pod mano
skriva nešteto prelepih
kotičkov, ki jih bom lahko razkrila svojim sopot-
nikom. Pa tudi zato, ker se mi zdi, da če se res
dobro zazrem čez obzorje, v mislih že zaslutim
obrise temperamentne Španije in lepe Italije,
ene mojih najljubših krajev, kamor bom kmalu
spet popeljala skupine radovednežev in uživa-
la skupaj z njimi. Pa tudi zato, ker se zavem, da
potovanja niso le cilj, da ne le hodim po svetu,
pač pa svet hodi z mano, svet nosim v svojem
srcu, vedno in povsod. Osvajajmo svet skupaj,
vedoželjno, zabavno in nasmejano.